[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Bog pomagaj, deseti brat, glejte, deseti brat sam!
Opat se je nasmehnil starim znancena, a deseti brat
je veselo zavpil:
O velmoje iz prelepe Tmeni0 ke doline, kaj ste vi?
e malo, pa obi0 em tudi vas vse!
In je gibeno stopil v streme, ki mu ga je suliar po-
dral, in se zavihtel na konja.
Digna cum reverentia, illustrissime abbas v veli-
kem spo0 tovanju se poslavljam 0 e enkrat, presvetli go-
214
STIKI TLAAN
BESeDA
spod opat! se je s sedla priklonil opatu, pokimal odre-
venelim znancem in odpeketal, suliarji pa za njim.
Kdo je vendar ta lovek? je tepi debelo gledal.
e ondan je bil deseti brat, potepin, a zdaj, glej, je ple-
mi in kar latinsko govori z opatom samim!
No, kaj pa vi trije? jih je opat smeje ogovoril. Po-
asni ste, poasni, e vas lovek klie.
Spogledali so se in pobesili oi.
Veraj popoldne ste nam poslali glas, danes smo pri-
0 li, se je Trlep na0 el; e ni prav, da e snoi nismo ri-
nili pred vas, odpustite, prosimo!
No, no, saj je prav, se je opat smehljal obutljivemu
Trlepu; nekoliko prej bi pa le 0 li zdoma, da se juina, ki
sem z njo akal vas, ne bi bila shladila.
el je z njimi v gostinsko sobo, brat kuhar je br pri-
nesel jedi, a iz zvonika se je e oglasil zvon, ki je menihe
klical k skupni molitvi.
Le postrezite si, potlej se pa kaj pomenimo, jim je
pokimal in odhitel v cerkev.
Lani so e bili, slastno so se lotili jedi.
Mislil sem, da menihi ivijo kaj bolje, se je tepi
udil po jedi. Ali so tole pripravili v hitrci, ali pa za take,
kakr0 ni smo mi, kuhajo posebej.
Menihi res ne zauivajo dosti dobrega zapoveda-
no jim je menda tako, je Trlep pravil, kako se je udil,
ko je neko na vnebohodni dan pri0 el v samostansko
215
STIKI TLAAN
BESeDA
kuhinjo in videl, da se jim tudi tak dan kuha skoraj
slab0 a jed kakor njemu doma. Na vnebohodni dan pti
ptia uje, samo da meso je menihi pa ni ne vedo o
kakem pribolj0 ku.
Kakor da ne bi imeli vsega na izbiro! je tepi zma-
jeval z glavo.
Imajo, pa se vendar dosti tudi postijo.
tepi je godrnjal, e0 , zakaj pobirajo desetino in te
morajo na tlako, e potrebujejo tako malo in se postijo
radi? Ali zato, da se iz samostanske sklede lepo pasejo
popotni, ki jih nemir nosi tod mimo, siromaki sosedje,
berai in postopai in vsi taki, menihi pa se pitajo le s
postom in s takole one?
In v take dobrote se ti zagleda edini sin svobodnjaka
Radoha, da gre, znemar pusti veliko, bogato domaijo
in si natakne kuto!
Trlep je hotel kaj rei zabavljivemu tepiu, pa ti je
vstopil klerik frater Angelik, Radohov sin, susceptor
hospitum, ki mu je bila naloga sprejemati in gostiti gos-
te.
O, kaj ste res vi? se je veselo zaudil. Pater opat mi
je velel, naj pogledam sem, e0 , da me akajo stari znan-
ci. Kako sem vesel, da vas spet vidim!
I, e vi ne pridete do nas, vas pa poi0 emo mi, ga
je Trlep vikal.
O stric, zakaj me pa vikate?
216
STIKI TLAAN
BESeDA
Ker ste samostanski gospod, se je tepi vtaknil.
Vsaj ti me tikaj, Janez, se je mladi menih smejal.
Oe nam je v Radohovi vasi naroil, naj ... vas ...
te lepo pozdravimo, se je Janez nerodno odrezal. A
kdaj nas obveselite z novo ma0 o, frater Angelik? ga je
tudi on vikal.
Drugo nedeljo, e Bog d, je meni0 i zardel. Saj
pater opat gotovo povabi vas vse.
Potemtakem res ne pridete ve domov? je tepi
vedeno vpra0 al. Edini sin, pa ste si izvolili meni0 ki po-
klic, kako je to, e ne zamerite?
Ker bi bil ljudstvu rad svetovavec, pomonik in ue-
nik, se je frater Angelik zresnil. Kdo spoznava love0 -
ko srce bolj ko spovednik? Predte stopi lovek, obupan,
z grehi obremenjen, razpne se in ti pravi: Tako mislim,
utim, tako delam, ivim. In spovednik, poslanec boji,
mu je brat, lovek, olaj0 a mu vest in d tolabe in miru
za vse hudo.
tepi ni vedel, kaj bi odgovoril, z velikim spo0 tova-
njem ga je le gledal; mladi menih se mu je zdel ves oar-
jen po nekem skrivnostnem siju ...
Menili so se o domaih stvareh, o znancih in o letini,
Kar so se odprla vrata, pater opat je pri0 el s patrom pri-
orjem, ki je v rokah imel veliko listino.
217
STIKI TLAAN
BESeDA
Voj0 akov bomo zaeli nabirati, je opat udaril kar
naravnost. Vsi mladi tlaani, ki 0 e niso oenjeni, bodo
morali pred vojnega meruna, da jih premeri in izbere.
Trlep in Janez sta se spogledala, tepi je hlastno
vpra0 al:
Kdaj jih zano loviti?
Ne vem 0 e; najbr prav kmalu.
tepi je rdel in bledel, opat je rekel:
Poklical sem vas, da se pomenimo glede Janeza. Kaj
misli0 ti, tepi?
Janez ne pojde nikamor! e ga ne osvobodite vi, mu
svobodnja0 kih pravic kupim jaz!
Res? Zakaj, tepi?
Saj veste, pater opat, je mo zardel in pogledal Ja-
neza, ki v zadregi ni vedel, ne kam bi z omi ne kam bi
z rokami.
Torej dovoli0 svoji heri Anki, da vzame Trlepove-
ga Janeza?
Dovolim, rad.
In ti, Trlep, ne brani0 ?
Z nobeno besedo mu ne bi mogel kaliti sree.
Janez, kaj pravi0 pa ti? Ali se nisi morda kaj skujal in
nisi ve v besedi z Anko? se je opat smehljal.
Ali Anko ali nobene! je ta poasi rekel; za malo se
mu je zdelo, da kdo dvomi o njegovi veliki ljubezni.
218
STIKI TLAAN
BESeDA
Dobi0 jo, Janez, e te le mara. Bog hoe tako. Po nje-
govi previdnosti ti hoem pomagati tudi jaz. Osvobajam
te vseh tlaanskih slunosti in te brez odkupnine vpi-
0 em med svobodnjake.
Tako je opat rekel prav slovesno in velel patru prior-
ju in kleriku Angeliku, naj osvoboditev podpriata s
podpisom na listini.
Podpi0 ita tudi vidva! je dejal Trlepu in tepiu.
Trlep, ki je znal pisati po rajnkem oetu bukovniku, se
je poasi podpisal, tepi se je le podkrial.
Opat je zvil listino in jo dal Janezu, ki je ves rde stal
[ Pobierz całość w formacie PDF ]