[ Pobierz całość w formacie PDF ]

mojim opravilom se je pojavil v sobi gospodar in se pri-
zibal k postelji. Vide�, da se �ena ne gane, je zatulil ka-
kor besen: �Umrla je, umorili so jo!�
�Spravite ga ven!� sem prosil babico.
Babica je odlo�ila steklenico, prijela mo�a pod pazdu-
ho in mu 0 epetala ne vem kaj v uho. Brez obotavljanja
je 0 el z njo skozi vrata.
Porodnica je za�ela stokati, moje prizadevanje je za-
stalo.
�Oblijte krinko!� sem naro�il babici in �akal, da se
omama znova poglobi.
Ko sem bil spet zatopljen v te�avno delo in dosegel
prve uspehe, nisem sli0 al, da so se odprla vrata. Spla0 il
me je obupni krik babice in 0 e bolj zbegani izraz, da sem
se naglo ozrl. Z divje izbuljenimi o�mi je koracal proti
meni gospodar in vihtel v roki velik kuhinjski no�.
�Pro�!� sem zarjovel, nezmo�en vsake dejanjske
obrambe. Kakor ma�ka se je zakadila babica proti mo-
�u, mu prestregla zamah in ga prekucnila, da je telebnil
nazaj ko klada.
115
ZDRAV KOLIKOR HO�E�
BESeDA
�No� mu vzemite!� sem velel babici v grozi. Bilo je
odve�, no� je sam odletel pijanemu gospodarju iz roke;
iz hi0 e sta pri0 la gospodarjeva mati in brat in ga odvlek-
la.
Nadaljni potek vznemirljivega dogajanja je bil miren
in zadovoljiv. Jaz in babica sva od razburjenosti ohro-
mela in strmela drug v drugega; porodnica se je zdrami-
la in predno sva se midva zavedela iz otrplosti, je zave-
kal droben otro�ek.
Pospravil sem svoje stvari, krepko stisnil babici roko,
reko�, da je ne pozabim.
�Tistega tolovaja bo treba spraviti kam na varno!�
sem rekel.
�Saj ga ne mislite ovaditi?� je s strahom poizvedovala
mati. �Prizanesite mu, ki je dober �lovek in krotek ko
jagnje. Samo �ganje mu jemlje pamet! Nikoli ve� ga ne
bo kuhal! Kaj ne, da mu prizanesete?�
�Krvavi sodniji v mestu ga izro�im, da ne bo ve� iz
zasede napadal nedol�nih ljudi! Otroku pa dajte ime
Dizma!�
�Za pet Kri0 �evih ran! Kak0 no ime! Saj ga ni v nobe-
ni pratiki!�
�Dizma naj bo sin, ker je razbojnikov sin, da se o�e
spokori, kakor se je Dizma, razbojnik ob Kristusovem
kri�u!�
116
ZDRAV KOLIKOR HO�E�
BESeDA
Pogledal sem na uro; �ez dobre pol ure je odhajal vlak
proti mestu. Mati je bila v zadregi, �e0 da ni denarja pri
hi0 i in da pride gospodar sam poravnat ra�un. Drevil
sem po skalnatem klancu navzdol z lu�ko v roki in se
nekaterikrat spotaknil, ker je bila 0 e trda no�. Za menoj
je tekel gospodarjev brat s torbo in steklenico. Dohitel
sem 0 e vlak in pri0 el pred dnevom domov.
Drugi dan me je �razbojnik� �akal �e na vse zgoda.
Prinesel je ko0 aro lepega kostanja v dar in skesano pro-
sil, naj ne spravljam tiste njegove pijanosti naprej. Ko je
videl, tako se je opravi�eval, v svoji meglenosti �eno
mrtvo, ga je tako zgrabilo, da bi bil vse kon�al, mene,
babico in sebe, poprej pa 0 e hi0 o za�gal. Tistega zlode-
ja pa, �ganja, da ne bo pokusil ve�.
�Samo �e bo res?� sem pristavil.
�Bo, �e re�em!� je pritrdil iskreno. �Koliko sem vam
dol�an za opravilo in zamudo pri nas?�
�Sto kron.�
�Pa menda ne zares? Saj toliko skupim komaj za kvin-
tal kostanja! Imejte usmiljenje z menoj! Pol tistega, kar
pravite, menda zato, da se nor�ujete z ubogim kmetom,
vam pa prinesem, ko prodam kostanj.�
117
ZDRAV KOLIKOR HO�E�
BESeDA
�rvad na korenu
ladost in zdravje! Kaj je v na0 em bednem �ivlje-
Mnju lep0 ega in bolj0 ega od te �udovite dvojice, ki
se tako rada dru�i? Marsikoga, ki bere te vrstice, obha-
ja neka oto�nost ali celo zagrenjenost, �e0 kako hitro
mine mladost, 0 e preden se prav zave0 njene lepote;
kako nepri�akovano si ob zdravje, ki mu spozna0 nepre-
cenljivo vrednost, ko ga nima0 ve�.
�rnogledci imajo, �al, preve�krat prav; ne0 teti zgledi
iz �ivljenja, se zdi, potrjujejo njih turobno gledanje v
svet. Kdor pa motri svet preudarno in brez predsodkov,
uvidi, da dragoceni �ivljenjski dobrini, mladost in
zdravje, nista tako prhljivi lupinici, marve� kleni jedri, ki
ju zunanje sile pa� ogra�ajo, a uni�iti ju ne morejo zlah-
ka, �e se ne razkrajata od znotraj, po krivdi �loveka sa-
mega. Kdor zna in ho�e te dragocenosti ohraniti ali po
samora0 �em gonu ali preudarnem hotenju, ju obdr�i do
skrajnih mej na0 e dobe, saj sta mladost in zdravje zelo
negotova pojma in nestalni koli�ini, odvisni od raznih
�initeljev, ponajve� pa bistveno od �loveka samega. �lo-
vek je tisti, ki daje mladosti in zdravju vsebino in vred-
nost, ali pa jo jemlje in uni�uje!
118
ZDRAV KOLIKOR HO�E�
BESeDA
V nizu na0 ih dogodiv0 �in je bilo priob�enih �e nekaj
takih, ki opravi�ujejo vedro gledanje v svet, naj slede
zdaj tudi tak0 ne, ki pri�ajo, kako si �lovek sam kuje ne-
sre�o.
* * *
Stradali smo �po sekiricah�, sicer pa se nam je godilo
skoraj imenitno. Zjutraj je bil oparek �rnega listja, ki
smo mu radi lep0 ega rekali �aj, ali pa ni�, �e ni bilo s �im
podnetiti samovara; potem smo se potikali po predaval-
nicah navadno preko poldneva in komaj �akali konca,
da smo mogli v akademsko �menzo� (obednico za viso-
ko0 olce), kjer se je dobilo, �e si imel kupljen ali od kake
podporne zaloge darovan listek, prav dobro kosilce z
edino in stalno napako, da je bilo prepi�lo; popoldne
smo hodili v dru0 tvo prebirat �asopise ali se razgovar-
jat; nato smo se razpr0 ili po laboratorijih (u�nih delav-
nicah) ali seminarjih (ve�balnicah za strokovno znan-
stveno delo) ali knji�nicah. Ko so na ve�er zaprli te pro-
store, smo jo udarili malo na sprehod ali po mestu, spo-
toma kupili kako safalado in kos r�ene 0 truce, ali pa ni�,
�e je bila ka�a v tvojem �epu in v �epih tvojih bli�njih
tovari0 ev. Da zgine paj�evina iz �elodca, je doma v
skromni sobici za�uborel samovar, �e si imel kaj deti
vanj in podenj, sicer si kmalu zlezel pod odejo, kjer se je
dal sitni �elodec 0 e najhitreje potola�iti. En ve�er na te-
119
ZDRAV KOLIKOR HO�E�
BESeDA
den smo se redno sestajali v preprosti kr�mi, kjer smo
imeli svojo dija0 ko sobo in kjer se je dalo kaj malega
dobiti tudi na up. Ve�erjica, izbrana po vidiku obilnos-
ti in cenenosti, je dala podlago za razvoj zabave, ob pivu
smo debatirali, kritizirali, politizirali, naposled so se
uveljavljali 0 aljivci in pevci. O prostih dnevih in lepem
vremenu smo hodili na izlete, vedno pe0 ; v�asih smo
krenili v kako kme�ko kr�mo, kjer se je dobilo precej
povojenega mesa in doma�ega mo0 ta za malo denarja.
V gledali0 �a in h koncertom smo hodili bolj poredko;
tudi �e je bilo kaj drobi�a pri rokah, je zmagoval �elodec
s svojimi ukazi nad umetnostnimi te�njami.
V to na0 o enovito svojat podobno vrab�ji jati, se je
zaletel pti� z druga�nim perjem, druga�nim kljunom. [ Pobierz całość w formacie PDF ]