[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ko, ki jim je jako dobro zalegla. Sploh je bila ta gospa
dobrih rok proti vsakemu reveÏu, od nje ni 0 el nobeden
brez znatnega daru, vãasi je stisnila kakemu siromaku
kar celo dvajsetico v roko. To deklo sem tudi vpra0 al, na
katerem jeziku je najraj0 i govorila njena gospa. Dejala
je: »S svojim gospodom se je menila najveã po nem0 ko,
33
DVE LJUBICI
BESeDA
z otroki pa po kranjsko ali po nem0 ko, kakor ji je pri0 lo
na misel. In tako tudi z drugimi ljudmi, z vsakim tako,
kakor je kdo hotel, ali po kranjsko ali pa po nem0 ko.
Molili pa smo vselej samo po kranjsko.«
Z uspehom svojega pota sem mogel biti zadovoljen.
Spoznal sem ne le Pre0 ernovo Julijo, ampak tudi sloven-
sko prijateljico ruskega carja Aleksandra I. Po nravni
vrednosti se razlikujeta kakor noã in dan, ali nepristran-
ska romantika postavlja obe v isto vrsto znamenitih
Ïensk, ki so zasluÏile po svoji lepoti, da se jih rojaki spo-
minjajo. Mnogobrojni na0 i kritiki pa presojajo njih do-
Ïivljaje poleg splo0 ne ãlove0 ke navade: vãasi s pohvalo
in soãutjem, najveãkrat pa z glasno grajo, zabavljivim
smehom in strupenimi klevetami.
Novome0 ko Ïupnijo je opravljal ob ãasu mojega po-
tovanja pro0 t Arko, ki je bil nekak slovenski Abraham a
santa Clara. Pridigoval je tako zanimivo, da so ga hodi-
li poslu0 at ne le prostaki, ampak tudi gospoda in celo
brezverci. V politiki se je drÏal nauka, da je treba z vol-
kovi tuliti. Med Slovenci je bil Slovenec, med nem0 ku-
tarji nem0 kutar. Z rodoljubi je govoril samo po sloven-
sko, z odpadniki samo po nem0 ko. S tem pravilom je
dosegel, da ni imel nobenega sovraÏnika. Na0 emu pes-
niku Pre0 ernu je bil velik prijatelj. Poezij njegovih ni
mogel prehvaliti. ·e veãji prijatelj pa je bil na0 emu so-
vraÏniku, Dolenjskemu Napoleonu. Zagovarjal in odo-
34
DVE LJUBICI
BESeDA
braval je vse, karkoli je storil, zasnoval ali namerjal ta
prvak vseh dolenjskih birokratov in oblastnikov. V nje-
govi hi0 i je bil kakor doma. Vabili so ga neprenehoma
na obede in juÏine. Kadar je pri0 el, se ga je obveselila vsa
rodovina. Vzrok je bil, ker je znal pro0 t Arko kratkoãa-
siti in udobrovoljiti vsako dru0 tvo s svojimi slanimi 0 ala-
mi in duhovitimi pripovedkami. Ob takih prilikah je
tekla beseda dostikrat tudi o pesniku Pre0 ernu.
Ko sem se preselil jaz za stalno na Dolenjsko (1. 1867),
ni gospa Julija veã Ïivela. Sprijaznil pa sem se kmalu z
uglednim uradnikom, ki je obãeval mnogo s pro0 tom
Arkom. Moj prijatelj je zvedel od njega vse, kar se je go-
vorilo o Pre0 ernu v hi0 i Napoleonovi. Gospa je dobro
poznala njegove poezije. âesar ni razumela, ji je pojasnil
Arko. Nekatere pesmi se je nauãila na pamet. Kakor
mnogim drugim Ljubljanãankam, je ugajala tudi njej
najbolj »Nebe0 ka procesija«. Gospa je ãesto pravila, ka-
ko se je v mladosti 0 alila na veselicah z mladimi gospo-
di in tudi s pesnikom Pre0 ernom, kake resne zaveze pa
da ni imela nikoli z nobenim. Od konca jo je hudo jezi-
lo, da v svojih ljubavnih pesmih Pre0 eren ni premolãal
njenega imena. Sãasoma se je potolaÏila in mu odpus-
tila. Pro0 t Arko je mislil, da jo je ta njegov greh celo ve-
selil. Gospa je pesnika tudi branila. Dejala je: »Ubogega
Pre0 erna razgla0 ajo zdaj za stra0 nega pijanca. Jaz sem ga
poznala precej dolgo, ali nisem nikoli sli0 ala, da je pija-
35
DVE LJUBICI
BESeDA
nec. Taki ljudje delajo velike 0 kandale, ki se kmalu raz-
vedo po mestu. Pre0 ernu pa se ni oãitala nikdar nobena
podlost. To smo vsi vedeli, da je velik lahkoÏivec in po-
reden tiãek, ali mladini se to ne sme preveã zameriti.
Drugaãe pa je slovel Pre0 eren, da je on najbolj0 i jurist in
koncipient v vsej Ljubljani.«
Tudi pesnikovemu striãniku JoÏefu se je za malo zde-
lo, da premlevajo nekateri ljudje s takim veseljem Fran-
cetovo pijanãevanje. Dejal mi je veãkrat, da treba to gra-
jo sprejeti vselej »cum grano salis«. »Vino je res ljubil,
ali saj ga ljubimo skoraj vsi dedci in tudi marsikatera
babnica. Skoraj vsak se je tudi Ïe vãasi upijanil. Francetu
se je to rado pripetilo, ako je za0 el v dru0 tvo vinskih
bratcev. Kadar pa ga je pil sam zase, se ni upijanil nikoli
do nezavednosti. Sploh sem ga videl jaz prav malokdaj
hudo pijanega. Ako je trebalo opraviti kako nujno delo,
pa je znal moj sorodnik svojo Ïejo tudi brzdati. Dokler
ni posla dogotovil, mu kupica 0 e na misel ni pri0 la. V
Ljubljani preseda veã nego sto mladih in starih gospo-
dov cele veãere pri pijaãi. Vsak ga popije toliko, mnogi
pa 0 e veliko veã, nego ga je pesnik, in vendar jim nihãe
ne oãita, da so ,stra0 ni pijanci . Vzrok je to, ker ti gos-
podki niso niã slavni in imenitni. Da je Ïivel in umrl moj
striãnik brez slave, bi ga Ïiv krst ne pital s pijancem. Ali
ãlove0 ka priroda je tako podla, da brezsmrtnega imena
ne more pustiti na miru. Po Ïivljenju slavnega moÏa
36
DVE LJUBICI
BESeDA
zaãne brskati sto ostrih krempeljcev. Ker smo vsi ljudje
gre0 niki, se nabere kmalu kupãek blata, s katerim se
onesnaÏi njegov spomin, obenem pa tudi spo0 tovanje in
ljubezen do njega. To gnusno klevetanje izvira menda iz
zavisti, ãe0 ker nisem sloveã tudi jaz, naj ne bodo niti
drugi!«
V Novem mestu sem se seznanil z moÏem, ki je gospo
Julijo morda najbolje poznal, s patrom L., njenim spo-
vednikom. Tudi on ji ni mogel prehvaliti znaãaja. Dejal
je: »To Ïeno so vsi blagrovali, ker je imela vsega dovolj.
Jaz pa vem, da je prebila i ona dosti sitnosti na tem svetu
in marsikatera bridkost se je zaperila v njeno Ïivljenje.
Ali z boÏjo pomoãjo se je je vselej kmalu iznebila, ker so
jo diãila vsa tri svojstva, ki so glavni pogoj za sreãen za-
kon: znala je potrpeti, znala je odpustiti in znala je mol-
ãati.« Ta pater mi je tudi pravil, da se mu je izpovedovala
vedno po slovensko. Zadnje tedne pred smrtjo ni govo-
rila z nobenim ãlovekom drugaãe nego po slovensko.
Na svojem materinskem jeziku se je poslovila tudi z mo-
Ïem in otroki.
Primãeva Julija poãiva na 0 mihelskem pokopali0 ãu,
pol ure od Novega mesta. Grob njen je prav blizu kape-
lice, na desni strani. Na njem stoji jako skromen spome-
nik z napisom, da se je rodila 30. maja 1816, umrla pa 2.
februarja 1864.
37
DVE LJUBICI
BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-267-X
38
[ Pobierz całość w formacie PDF ]