[ Pobierz całość w formacie PDF ]

bilo najbolj0 e, ãe prenovi druÏino popolnoma, ker so
nam veãkrat tisti napoti, s katerimi smo bili v prej0 njih
ãasih predobro znani; z vsem nastopom mora ona po-
kazati, da ni nikakr0 na pritepenka.
Zefi se ni ljubilo poslu0 ati. Pogrinjala je mizo, naprav-
ljala iz najlep0 ih cvetic, ki jih je bila nasejala in nasadi-
la sestra na vrtu in ki so krasile okenca, velik 0 op, pre-
stavljala pohi0 je, pazila, da ni oãe spet segel po jedeh, in
ãakala, kdaj pride Ivan.
Od daleã ga je zagledala, in srce ji je zaãelo tolãi od
strahu, da ne bi oãe kaj pokazil. Goreãe je temu naroãa-
la, da naj govori raj0 i manj in pametno.
Petan ni bil v nobeni zadregi. Sprejel je Ivana ravno-
du0 no, stresel mu roko in prijazno pokimal, da Ïe ve, kaj
ga je privedlo k njemu, da naj bo v tem oziru brez skrbi;
zakaj on je vso zadevo trezno premislil in spoznal, da
sme njemu z lahko vestjo izroãiti svojo hãer. »Zefa, daj
gospodu Korbinu roko in poljubita se!  Tako.  ·e en-
krat! Bog vaju blagoslovi in daj meni sreão, da bi kma-
lu pestoval par ãvrstih Korbinãkov!  Zdaj pa za mizo!
 Prosim, Ivan. Jaz te ne bom veã vikal. Sedi! Miza po-
nuja.«
114
TUJSKI PROMET
BESeDA
Petan je zasedel ãastno mesto in zaãel ponujati in na-
livati in vnemati z besedo in zgledom Ivana in Zefo za
sodelovanje. Vmes je pripovedoval, kako lepo je vzgojil
svojo hãerko in koliko sreãe ãaka Ivana v zakonu; zakaj
Zefa je Ïe zaklad sama na sebi, dobo pa povrhu 0 e hi0 o
in vrt.
Ivan je ugovarjal, da bi ne bilo treba te dote, in pre-
govoril bi bil Petana, da ni segla vmes Zefa in odloãno
zahtevala hi0 o in vrt.
Ivan se je oziral po sobici in se ãudil, kako je prijazna,
stene pobeljene, tla snaÏna, vse lepo pospravljeno, okna
zunaj polna cvetlic, znotraj beli zastori. »Pravo dekli0 ko
stanovanje,« je menil.
»To je Cilina roka,« je dejal Petan. »O tudi Cila je zla-
tega denarja vredna. Petanova kri.« Potem je razlagal,
kako imeniten krojaã je on in kako malo razumevanja
njegove umetnosti je videti pri rojakih, ki jim ne ugaja
nobena obleka, ãe ni skaÏena. »To so tisti gostje, ki so
bili tako navajeni prismojenih jedi, da so zabavljali, ãe
so morali jesti dobro skuhano.«
Zefa je nestrpno ãakala konca razgovora in zdihnila
sama pri sebi: »Hvala Bogu!« ko se je vzdignil Ivan.
»Torej adijo, zbogom, pozdravljena!« jima je zaklical
v slovo Petan in sedel spet za mizo.
Ko je pri0 la Cila zveãer domov, je vpra0 ala najprej,
kdo je potrgal toliko cvetlic po vrtu in po oknih. Oãe pa
115
TUJSKI PROMET
BESeDA
je imenitno razkladal, kak0 nega gosta so imeli, kak0 nega
svaka dobo Cila in da bo on tudi njej preskrbel kaj do-
brega.
»Le 0 e bolj pisano me bodo gledali zdaj pri Griãarju,«
je dejala Cila in zaãela pospravljati po hi0 i.
116
TUJSKI PROMET
BESeDA
VI
a Ivanova snubitev ni ostala tajna, za to je skrbel
DPetan, ki se je z njo po pravici pona0 al po vsem
·mihelu in po okolici. Cili pa ni bilo to niã na 0 kodo. Na-
robe; njen ugled je rastel. Nihãe veã ni zabavljal ãeznjo,
in hlapci in dekle so se ji zaãeli celo prikupovati. Korbini
so bili paã imenitni ljudje, in odsev te imenitnosti je
osvetil tudi sva0 tvo. Andrej se je vedel tako spo0 tljivo,
kakor da bi bila Cila njegove vrste in ne preprosta dek-
la; celo jezil se je, zakaj ne obãuje ona z njim bolj po do-
maãe. Toda Cila je bila previdna in se je ogibala njego-
ve druÏbe, ki se ji je zdela muãna za oba, ker je on iskal
besed in ona odgovorov. Tem bolj si je prizadevala, da
bi si naklonila gospodinjo in Miciko in gospodarja.
To pa je bilo prazno delo. Z nevoljo sta bila zapazila
Griãarja, kako prijazna je postala druÏina s Cilo, kako ji
streÏe Andrej, in zbala sta se za svojega sina. âe je mla-
dega Korbina, uãenega ãloveka, preslepila neãimrna
Zefa, zakaj ne bi nesku0 enega Andreja Cila, ki je bila
brhkej0 a, pridnej0 a in pametnej0 a? Bolj0 ih priporoãnic,
kot sta pridnost in pamet, nima brhkost. Da mora Cila
o prvi priliki od hi0 e, to je bila gospodarju in gospodinji
117
TUJSKI PROMET
BESeDA
dognana stvar, in ãim dalje bi 0 la ona od ·mihela, tem
ljub0 e bi jima bilo. Da se Zefa in Cila nista radi imeli in
da Korbinka ni marala za nobenega Petana, to je bila
sreãa; zakaj ãe bi pri0 la Cila h Korbinki ali pa k sestri v
Îvarovlje, bi Andrej hitro na0 el tjakaj pot. Tako sta ãa-
kala gospodar in gospodinja pametnega povoda in se
nekako jezila, da jima ga paã ponuja brezskrbni Andrej,
ne pa oprezna Cila. Da bi vsaj osornost in nezaupnost
izzvala odpor in neposlu0 nost! Potem bi dala beseda be-
sedo, in zadnja bi razdrla neprijetno razmerje. Cila je
premi0 ljevala Ïalostna, kako da ne more ustreãi Griãar-
jema.
Kar je storila in kakor je storila, se ni zdelo prav. âe je
vpra0 ala, ni dobila toãnega odgovora; ãe je delala po
svoji glavi, je bilo 0 e slab0 e, in kar je enkrat zagre0 ila, za
to je sli0 ala trikrat grajo. Vendar je ni mogla nobena be-
seda in nobena krivica toliko razjeziti, da bi se bila upr-
la. Vsak dan je sklepala znova, da ostane mirna, naj pri-
de nadnjo karkoli; samo da ne bi zgubila sluÏbe. Kam pa
naj bi 0 la, ãe bi jo zapodili? H Gostiãu, ki ji je bil zamrzel
Ïe od zaãetka, ali h Korbinovim, ki ne marajo zanjo za-
radi sestre? Druge hi0 e pa so imele komaj zase zadosti
dela in kruha. [ Pobierz całość w formacie PDF ]