[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ali ko je stopil Potnikov na cesto, je pogledal proti nebu
in je videl, da se je sonce Ïe bilo nagnilo blizu do hriba.
·e se je ozrl in je pozdravil z roko, ona mu je odzdravi-
la izza vrta; tako daleã je Ïe bil, da ni veã razloãil njenih
solz.
Blizu Elijeve krãme je prisopel cigan za njim.
»Postoj, postoj! Saj se ti 0 e nisem po0 teno zahvalil za
prenoãevanje.«
Potnikov se je okrenil in je temno pogledal.
»Kaj bi rad?«
Cigan je stopal dvoje korakov za njim, kakor da bi ga
bilo palice strah.
»Sam ne vem, kaj da bi rad le toliko vem, da me
srce goni in sili med nesreãne ljudi, kakor muho k sveãi.
Zato sem sinoãi pod tvojo streho prenoãeval in bom
tudi nocoj in tudi 0 e nadalje, dokler bo kaj strehe.
Iskal sem te in sem pri0 el za teboj, da bi se poslovil s pri-
jazno besedo in da bi ti nauk dal na pot: ne prepevaj in
ne vzdihuj!«
129
TROJE POVESTI
BESeDA
Potnikov je molãe zamahnil z roko ter pljunil na
cesto. Pri0 la sta do Elijeve krãme; Potnikov se 0 e na duri
ni ozrl, cigan pa je stopil proti pragu. Ko se je Potnikov
Ïe nameril v hrib, je 0 e sli0 al globoko iz doline ciganov
kriãavi glas:
»Ne prepevaj in ne vzdihuj . . . tudi ne pljuj nikar!«
»Kdo pa je 0 el tod mimo s culo na rami?« je vpra0 al
Elija cigana.
»Ali ni bil Potnikov starej0 i?«
»Tisti je bil,« je odgovoril cigan in se je lokavo na-
smehnil v svoje ku0 trave brke.
130
TROJE POVESTI
BESeDA
III
ivljenje osojni0 kih faranov je bilo kakor aprilsko
Îvreme; Ïe ob tistih ãasih, ko je stari Ïupnik pridigal
gluhim u0 esom, po njegovi smrti pa 0 e celó.
V nedeljo ni bilo vriskanju in prepevanju ne konca ne
kraja, da bi si mislil ãlovek: glej, ta fara je sreãna in za-
dovoljna, da ji ni enake na svetu. V ponedeljek pa so po-
ve0 ali glave in so vzdihovali tako milo in ganljivo, da bi
se kamen razjokal.
Zgodilo se je mnogokdaj, da se je faran dodobrega
napil pri krãmarju Eliju; ko pa je imel Ïe rdeãe oãi in
teÏak jezik, je naslonil glavo ob pesti ter se je zaãel smi-
liti sam sebi. Tedaj je tudi Elija pokazal Ïalosten obraz
in je tolaÏil vzdihujoãega s prijazno besedo. Najveãkrat
pa je tarnal stari Potnik in njega je Elija najraj0 i tolaÏil.
»Tako nam je Ïe sojeno,« je rekel Potnik. »Naj se obr-
nemo na desno ali na levo, povsod je nadloga in skrb.
Na0 i dedje so hudo trpeli, na0 i oãetje 0 e huj0 e, mi pa
trpimo do krvi kedaj bo trpljenja konec? Nikoli ga ne
bo, le verjemite. Kar je sojeno, je sojeno. Ali bi se izpla-
ãalo, da se upiramo in prerekamo? Na tej zemlji so se
kmetje uprli nekoã, pred sto in sto leti. PoÏgali so par
131
TROJE POVESTI
BESeDA
gra0 ãin in svojega kmeãkega kralja so postavili, ampak
le to so privojskovali, da jih je valpet tepel s 0 korpijoni,
ko jih je prej samo z biãem. Niã ne pomaga. To na0 e Ïiv-
ljenje je kakor Ïivljenje slepega konja, ki vleãe vodo iz
vodnjaka: zmerom v kolobarju, zmerom po eni poti,
nikoli se do sitega ne najé in do dobrega ne odpoãije;
konec pa je smrt. Tako garam in skrbim od pomladi do
jeseni, od jeseni do pomladi, moje roke pa so prazne,
kakor so bile. Nalij mi vina, Ïid!«
Elija je toãil in je tolaÏil.
»Krepko potegni, Potnik, da ti v srcu odleÏe. Kdo bi
vekal in obupaval, dokler je 0 e kaplja v sodu?«
Potnik je zdu0 koma pil.
»Moj starej0 i je 0 el po svetu ni povedal, kam da je
0 el, 0 e poslovil se ni. Jaz pa ljubim to zemljo, ki me je ro-
dila, jaz 0 e mislim po stari pameti: bolj0 a suha domaãa
prst, nego tuje zlató. Mladi ljudje ne mislijo veã po tej
pameti, o0 abni so in samovoljni; gredó sreão kopat po
svetu, domovina jim je preveã siroma0 na.«
Poãasi je vzdignil kozarec; omamljene misli so se mu
tako zasukale in zmedle, da je s pijanimi oãmi ugledal v
vinu zaklad in ãudeÏ.
»Ali 0 e se bo zaobrnilo,« je rekel. »·e bomo na0 li pot
do kralja MatjaÏa, toliko vam reãem!«
Nato mu je roka omahnila, 0 e preden je vzdignila ko-
zarec do usten.
132
TROJE POVESTI
BESeDA
Bradati cigan je verno poslu0 al Potnikovo govorico.
Ko pa je Potnik omahnil, se je cigan zasmejal in je rekel:
»Ni nespameten ta poboÏni faran, da veruje v kralja
MatjaÏa in da ãaka nanj. Jaz vem zgodbo, ki pripovedu-
je, kako je bila siromaku vera poplaãana in kaj da je
napravil s tistim plaãilom.«
»Pripoveduj, da ne bo0 zastonj pil,« so ukazali gostje.
Cigan pa je govoril:
»Zgodba je tako ãudeÏna, da bi se ji ãlovek smejal, ãe
bi ne bila resniãna od zaãetka do konca. V neki fari je
Ïivel ãlovek, grabeÏ, oderuh in skopuh, kakor jih Ïivi
brez 0 tevila po dolenjskih, hrva0 kih in drugih farah.
Ljudje sami niso vedeli, kedaj in kako da se je zgodilo
ampak opredel jih je kakor pajek, tako da se niso veã
ganili. ·e vãeraj mu je bil siromak le krono dolÏan, pa se
je ãez noã izlegel iz krone stotak. Komaj so se dobro
spogledali, se je zru0 ila prva kmetija, se je zru0 ila druga,
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
